Talno ogrevanje je zelo stara oblika centralnega ogrevanja objektov in poznana že iz rimskega obdobja. Prenos toplote je potekal preko zraka in dimnih plinov v kanalih pod bivalno površino.
Talno ogrevanje nam omogoča boljše toplotno ugodje saj je površina podane toplote razporejena po celotnem tlorisu, temperatura sevanja toplote pa posledično nižja. Zaradi omejitvah pri materialih in montažnih zahtev je talno ogrevanje dobilo svojo veljavo šele v zadnjem obdobju. V primerjavi z ogrevanjem na radiatorje je vgradnja približno za tretjino dražja, vendar je lahko zaradi primernejšega termo profila temperatura v prostoru nižja za 1-2 stopinji C. To pomeni prihranek v energiji za 7 do 13%. Pomembno je predvsem, da lahko zaradi nižjih potreb višine temperature grelnega vira za ogrevanje kvalitetno uporabljamo toplotne črpalke in sončno energijo. Priporočena povprečna temperatura na površini tal je 27 stopinj C v kopalnici lahko za 5-6 stopinj C višja. Ti fiziološki in zdravstveni razlogi pogojujejo, da je zgradba, ki ima talno ogrevanje za svoj glavni ogrevalni sistem solidno izolirana.
Kljub mnogim prednostim obstaja nekaj manjših slabosti. Predvsem regulacija za talno ogrevanje je težavnejša, ter slabša je časovna odzivnost na hitre temperaturne spremembe. Problem nastane tudi v primeru, če sistem začne puščati. S tem pride do ogromnih stroškov saj je prostor kjer sistem pušča težko odkriti poleg tega pa moramo tisti del tal tudi odpreti ter napako odpraviti. Talno ogrevanje naj vam vgradi strokovnjak saj se boste le tako rešili skrbi in težav, da vaše talno ogrevanje ne drži vode. Razvoj talnega ogrevanja gre predvsem v smeri izboljšav pomanjkljivosti in iskanju še boljših vgradnih materialov ter načinov vgradnje.
